Razumem film – doživljam svet Razumevanje filma Razumem film – doživljam svet

FILMSKA ANALIZA IN INTERPRETACIJA Formalna analiza filma

Jean-Pierre in Luc Dardenne OTROK (L'Enfant, 2005) Jean-Pierre in Luc Dardenne

moto Na najosnovnejši ravni lahko vsebino opredelimo kot temo oziroma motiv umetniškega dela in formo kot način uporabe sredstev, s katerimi je tematika izražena. Njun medsebojni odnos se odraža v kompleksnih in zapletenih povezavah. Forma in vsebina potemtakem nista dva ločena elementa, ki se v umetniškem izdelku združita, temveč dva aspekta celotnega formalnega sistema umetnine; sta medsebojno povezana, soodvisna in interaktivna. Preučevanje njunega odnosa predstavlja osnovo za razumevanje, kako filmski izrazni sistem podaja pomene, vzdušja in informacije. Formalna analiza je pristop razčlenjevanja, ki se v osredotoča na filmsko formo oziroma na sredstva s katerimi je izražena tematika filma. Richard Barsam

forma FORMA – SlovarSlovenskegaKnjižnegaJezika:   1. določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika; videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino; način, kako se kaj dela 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu; sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina

forma FORMA je sistem medsebojnega razmerja filmskih elementov   formalni sistemi omogočajo gledalcu zaznavo odnosov filmskih elementov; posamezne razmerja nastopajo kot namig, s katerim film vzbuja gledalčeva pričakovanja s prepoznavo razmerja med določenimi elementi in reakcijo nanj se oblikuje gledalska izkušnja celovita izkušnja pa nastopi, ko se dva osnovna organizacijska principa filma – pripovedni in stilistični – združita v osnovnejši sistem filma kot celote formalni sistem lahko pomirja – vzpostavlja ravnovesje, vedrino; lahko pa vznemirja – s formalnimi rešitvami vzpostavlja konflikt, napetost, šok

formalna analiza Formalna analiza se osredotoča na vprašanja strukture in stila (razvoja tematike, ustroja pripovedi, kompozicije, motivike) in na načine, kako film te elemente organizira v vzorce, ki celoti dajejo pomen. filmski pomen, izražen skozi formo, se razteza od: neposrednih pripovednih informacij (čas, kraj, okoliščine), preko podajanja subtilnih podpomenov kot so vzdušje, ton, napetost, do predočanja miselnega ter čustvenega sveta filmskih protagonistov

formalna določila Formalne konvencije – določila   Filmska forma kot sistem (poenoten niz povezanih, medsebojno odvisnih elementov), potrebuje določena načela, ki uravnavajo razmerja med posameznimi deli in temeljijo na: gledalčevi sposobnosti zaznavanja namigov in pomenov filma ter pristajanju nanje kot na formalni sistem, ki vzbuja pričakovanja in je kombinacija individualne življenjske izkušnje ter poznavanja umetnostnih pravil razmerju med filmom in gledalcem, ki je tudi razmerje med razumevanjem posameznih ustaljenih konvencij in pristajanjem na inovacije Napetost med konvencionalnimi ter inovativnimi formalnimi rešitvami predstavlja gonilo filmskega napredka.

kriteriji Kriteriji formalne presoje – težnja po celovitosti koherenca tesna medsebojna sovisnost filmskih elementov oziroma njihova enotnost predstavlja kvaliteto filma intenzivnost učinkovanja impulzivnost, osupljivost, emocionalnost vplivajo na vrednotenje kompleksnost s čimbolj vsestranskim združevanjem elementov na različnih ravneh se ustvarja vznemirljivi čustveni in pomenski naboj originalnost izvirnost formalnih pristopov in rešitev prinaša nove izkušnje, ki vplivajo tako na razvoj gledalskega doživljanja kakor na preporod filmske ustvarjalnosti

pomenskost Forma in tipi pomenov referencialni (nanašalni) pomen eksplicitni (jasno izražen) pomen implicitni (vsebovani) pomen simptomatični (vrednostni) pomen

pomenskost referencialni pomen eksplicitni pomen implicitni pomen *utemeljen na gledalčevem poznavanju okoliščin oziroma dejstev, o katerih film pripoveduje *nanaša se na stvari ali kraje, ki so že predhodno pomensko strukturirani eksplicitni pomen *jasen oziroma nedvoumen pomen izhaja iz filma kot celote; podaja najosnovnejše poteze filmskega sporočila in govori o splošnih stvareh implicitni pomen *notranji oziroma nedoločno izražen pomen podaja odgovor na vprašanje o poanti filma; sestavljajo ga asociacije, povezave in sklepi, ki si jih gledalec ustvari na osnovi eksplicitnega pomena – predstavlja obliko interpretacije simptomatični pomen *vzpostavlja se na osnovi vrednot in prepričanj (navezuje se na kulturna, družbena, politična, religiozna, rasna, spolna … vprašanja), ki jih zaznavamo v filmu – prenaša določila idejnih ali ideoloških pojmovanj

realizem in protirealizem REALIZEM IN ANTIREALIZEM Kombinacija posameznih filmskih prvin v formalne sisteme omogoča filmskemu ustvarjalcu zasnovo verjetnih in prepričljivih svetov. Čeprav vsi filmi ne težijo k realizmu, si prizadevajo ustvariti filmski univerzum, ki je verjeten in razumljiv. Temeljna razlika med realizmom in antirealizmom je navezava z dejanskostjo: Oba pa delujeta po načelu VERJETNOSTI – formalna struktura filma nas mora prepričati, da podobe na platnu (ne glede na vprašanje ali so resnične) podajajo verjetno in razumljivo »realnost«.

realizem REALIZEM (v vizualnih umetnostih) izhaja iz prizadevanja za (po)snemanje in podajanje vizualnih dejstev o ljudeh, stvareh, krajih, družbenih določilih … težnje po predstavljanju stvari takšnih, kakršne dejansko so (oz. naj bi bile)

protirealizem ANTIREALIZEM temelji na želji po podajanju abstraktnega, namišljenega, imaginarnega oziroma fantastičnega sveta

novi realizem (Trenutno) zadnja razvojna stopnja v opredelitvi progresivnih realističnih zavzemanj   Osnova je novega realizma je struktura filmskih podob, ki temelji na planu sekvenci, na dolgih posnetkih in globini polja, s čimer prihaja do izjemnega občutka spontanosti in naključnosti, saj se povečuje možnost verjetja, da se dogajanje v takšnih posnetkih odvija samodejno in ne po vnaprej predvidenih (scenarističnih) smernicah.

usmeritve Ključne usmeritve novega realizma pripovedni realizem   pripovedni realizem subjektivni realizem realizem neposrednosti oz. bližine

usmeritve pripovedni realizem subjektivni realizem   pripovedni realizem *filmi, ki se opirajo na model klasične, linearne pripovedi in koreninijo v socialnem determinizmu ter tako zasnavljajo svojevrsten celostni način reprezentacije subjektivni realizem *v največji meri opredeljuje navezava na značilno dokumentarne formalne prijeme, s katerimi želijo cineasti zmanjšati oziroma ukiniti razdaljo med kamero in predmetom njenega zanimanja *tako skušajo doseči dostop do lokalnega in osebnega sveta izključenih ali marginaliziranih posameznikov in skupnosti realizem neposrednosti oz. bližine *prizadevanja cineastov, da bi se spoprijeli s fragmenti do skrajnosti atomizirane družbe, katerih (zavoljo izgube trdnega idejnega in ideološkega zaledja, kakršno je bilo npr. značilno za politični film okrog znamenitega leta 1968), ne morejo več docela osmisliti

jean-pierre in luc dardenne Filmski opus – celovečerni igrani filmi   *Je pense à vous (Mislim na vas) (1992) *La Promesse (Obljuba) (1996) *Rosetta (1999) *Le Fils (Sin) (2002) *L'Enfant (Otrok) (2005) *Le Silence de Lorna (Lornin molk) (2008) *Le Gamin au vélo (Fant s kolesom) (2011) *Deux jours, une nuit (Dva dneva, ena noč) (2014)

senzualni realizem Realizem čutne zaznave oz. senzualni realizem:   razvezanost pripovedne zgradbe poljubnost filmskega prostora v njegovih nenehnih oscilacijah med zunanjostjo in notranjostjo izgubljanje v sami snovnosti filma vizija solidarnosti, ki ni nikoli neposredna, a vselej neločljivo povezana s strukturiranjem filmskega dogodka »Senzualni realizem zahteva od gledalca precej truda. Stvari in telesa sicer postanejo pomembnejši, a so manj kodirani, tako da smo jih pripravljeni gledati kakor dejanska telesa in predmete, skozi njihove oblike, teksture, teže, vonje in razmerja, ki jih raziskujemo.« Joseph Mai

formalna določila Ena ključnih posledic avdiovizualnih FORMALNIH strategij, s katerimi se relativizirajo utrjene konvencije vidnosti, kot so globinska perspektiva, sorazmerja prostorov in dimenzij, chiaroscuro oziroma načini osvetlitve itd., je spodmik (tradicionalno pojmovane) perspektive, ki s svojimi temeljnimi določili proizvaja občutek distance med gledalcem in gledanim.

formalna določila Z odpravljanjem razlike med ospredjem in ozadjem, med jasnostjo in zabrisanostjo, med celoto in delom, med globino in površjem se vzpostavlja figuralno območje, ki ni več organizirano po hierarhičnem principu gledišča in mizanscene, ampak prepuščeno poljubnosti pretoka gibanj in napetosti.

formalna določila Enega bistvenih dejavnikov, ki omogoča realizacijo vizije bratov Dardenne, predstavlja »telesna kamera« – natančneje »ramenski steadycam«, ki je vseskozi v gibanju – kot elementarno sredstvo »srečanja s svetom«: »Telesna kamera si ne prizadeva 'fiksirati' realnosti sveta v nesmrtni podobi, marveč tudi v gibanju določiti stičišče z njim.« Joseph Mai

najvidnejši predstavniki režiserji »digitalnega filma« s celinske Kitajske: Jia Zhangke, Cui Zi‘en, Zhang Yuan, Li Yang, Lou Ye francoski novorealisti: Laurent Cantet, Erick Zonca, Bruno Dumont, Arnaud Des Pallières, Isild Le Besco, Nicolas Klotz zastopnika »berlinske šole« Christian Petzold in Thomas Arslan ter novejša generacija Christoph Hochhäusler in Benjamin Heisenberg romunski novovalovci: Christi Puiu, Cornelius Porumboiu, Catalin Mitulescu Avstrijec Ulrich Seidl različni impulzi ameriškega neodvisnega filma, kot ga ustvarjajo Harmony Korine, Debra Granik, Lance Hammer ali Ramin Bahrani določeni naslovi v opusu Hongkongžana Wong Kar-waija dogmatične intervencije Larsa von Trierja in Thomasa Vinterberga